Berkopec Staša
Berkopec Staša
Tel: 040 392 303
e-mail: stasa.berkopec@plesniklub-nm.si

Ples me spremlja že od malih nog, saj sem se z njim pobližje spoznala že v vrtcu. Leta 1999 sem začela plesati s prvim soplesalcem Tomažem Šterom. Od takrat naprej sem se vsakodnevno spoznavala z lepotami plesa v paru vse do zaključka moje aktivne tekmovalne kariere leta 2014. Najina prva plesna učitelja sta bila Boris Janičijevič in Mateja Mazovec. V meni sta vzbudila veselje do gibanja in prav onadva sta odgovorna za moje prve bolj resne plesne korake. S Tomažem so redni plesni treningi, ki sem jih vedno znova nestrpno pričakovala, počasi prerasli v nekaj več in tako je ples postal najpomembnejši del mojega življenja. Poleg učenja plesnih korakov sem skozi treninge pridobivala tudi izkušnje z nastopanjem in z načeli uspešnega delovanja v paru. Raziskovala sem samo sebe in spoznavala nove načine razmišljanja. Po desetih letih sva se odločila za nove izzive in zato pričela z iskanjem novih plesnih partnerjev. Naslednjih pet let plesne kariere sem delila z Rodionom Khromovim, ki prihaja iz Rusije. V tem času sem se še naprej razvijala kot plesalka, poleg tega pa sem tudi veliko potovala in tako spoznala druge kulture ter pristope k treniranju in plesu. Treningi so postali še intenzivnejši. Redno sva odhajala na treninge v Italijo in Rusijo, za vikende pa sva pogosto obiskovala plesna tekmovanja po celi Evropi. Vsak moj dan se je torej začel in končal s plesom. Vse misli in vsa dejanja so bila usmerjena v temeljito plesno izpopolnjevanje. Postopoma sem dokončala tudi študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in se tako zbližala s pedagoškim delom z mladimi. V Plesnem klubu Novo mesto poučujem od leta 2010. Moje diplomsko delo je navdihnila lastna izkušnja, torej življenje s plesom že od rosne mladosti. V diplomi sem raziskovala, kako otroke na najprimernejši način poučevati športni ples in jim ga približati že v zgodnjih letih otroštva. Po končani tekmovalni plesni karieri sem se odločila, da se popolnoma posvetim pedagoškemu delu. Začela sem raziskovati metodo ustvarjalnega giba in sodobni ples, kar mi pomaga tudi pri poučevanju športnega plesa najmlajših otrok. Udeležila sem se različnih plesnih, gibalnih in glasbenih izobraževanj. Trenutno sem zaposlena v vrtcu. To mi pomaga še bolj temeljito in celostno razumeti otroško naravo, gibanje in različne pristope poučevanja. Poleg otrok poučujem tudi odrasle na tečajih družabnih plesov, zelo pa uživam tudi v snovanju koreografij in poučevanju bodočih mladoporočencev za otvoritvene poročne plese.

Še vedno pa mi največji izziv in veselje predstavlja prav poučevanje plesa najmlajših otrok. Oni so moji učitelji, njihovo veselje in ljubezen do življenja ter plesa pa me vedno znova napolni z energijo in zadovoljstvom. Menim, da se izobraževanje in nadgradnja samega sebe nikoli ne konča in ples mi na tej poti predstavlja popolnega sopotnika.

Tomaž Šter
Tomaž Šter
tel: 031 696 097
e-mail: tomaz.ster@plesniklub-nm.si

Rojen sem leta 1987. S plesom sem se začel ukvarjati pri dvanajstih letih. Že od vsega začetka sem se usmeril v standardne in latinsko-ameriške plese. Moja prva soplesalka je bila Staša Berkopec, s katero sva kmalu začela tekmovati in dosegati prve uspehe. Predanost plesu je rasla in občasni obiski plesnih vaj so kmalu postali vsakodnevni intenzivni treningi. V tistem času so v Plesnem klubu Novo mesto poučevali mladi strokovnjaki iz Ljubljane (Maja Geršak, Peter Majzelj, Andraž Snoj). Sčasoma sva s Stašo začela obiskovati dodatne treninge v Plesnem klubu Urška Ljubljana, pod vodstvom Barbare Nagode Ambrož in Nataše Ambrož. Skupaj so nama ponudili celovito in kvalitetno tehnično znanje. Po končani srednji šoli sva odšla študirat v Ljubljano, kjer je ples dokončno postal najbolj pomemben in osrednji del mojega življenja. Nastopi, tekmovanja, priprave, izobraževanja, treningi, potovanja in poučevanje mlajših plesalcev. Začela sva obiskovati trenerje ter najprestižnejše plesne turnirje po Evropi. Po desetih letih skupnega plesnega ustvarjanja sva se s Stašo odločila, da je čas za nove izzive in si tako poiskala nove plesne partnerje. Moja plesna pot od tu naprej je bila precej razgibana. Naslednja leta sem tako preživel v Kanadi, pa spet v Sloveniji ter na koncu na Danskem, kjer sem tudi zaključil s tekmovalno plesno kariero. V času, ki sem ga preživel v tujini sem nadaljeval s plesnim izobraževanjem pri nekaterih najbolj cenjenih plesnih strokovnjakih (Peter in Kristina Stokkebroe, Lene James), vedno več pa sem tudi poučeval. Po pestrem in plodnem času v tujini sem se odločil vrniti nazaj v Slovenijo, kjer svoje znanje po najboljših močeh predajam mlajšim.

V plesu mi največ pomeni ustvarjalnost, raziskovanje lastnega telesa in giba ter povezava s partnerjem in glasbo. Verjamem, da vse to najlažje dosežemo skozi odlično mehaniko in tehniko gibanja telesa, zato temu pri svojem poučevanju posvečam največ pozornosti. Leta 2014 sem diplomiral kulturologijo na Fakulteti za družbene vedo, na temo Ustvarjalnost v znanosti in umetnosti. Trenutno zaključujem z magistrskim študijem Sociologije.

Petra Potočar
Petra Potočar

Sem Petra Potočar, dijakinja Gimnazije Novo mesto. S prvimi plesnimi koraki sem se srečala pri treh letih v Plesni šoli Urška pod vodstvom plesnega učitelja Borisa Janičijeviča. Od takrat je ples moja ljubezen, strast in veselje. Nekaj časa sem vzporedno s plesom trenirala tudi balet in tako osvojila osnove, ki jih potrebuje vsak plesalec. Leta 2008 sem začela resno trenirati in tekmovati v latinsko-ameriških in standardnih plesih s soplesalcem Matejem Zupančičem v Plesnem klubu Novo mesto. Trenirala sva v Novem mestu, kasneje pa tudi v Ljubljani s svetovno priznanimi trenerji. Z Matejem sva se udeleževala državnih in mednarodnih tekmovanj. Bila sva člana slovenske plesne reprezentance in se redno uvrščala v finala državnih tekmovanj. Po šestih letih plesanja sva zaključila najino skupno plesno pot. Od leta 2014 dalje plešem hip hop v Plesnem studiu Novo mesto. Spoznala sem novo plesno zvrst, ki mi odpira nov pogled na ples. Različne zvrsti in stili plesa nam omogočajo raznolikost in naredijo vsakega plesalca posebnega in drugačnega. Pri šestnajstih letih sem začela s poučevanjem otrok, bodočih plesalcev. Delo mi nudi veliko veselja, saj rada delam z ljudmi, predvsem z otroki, hkrati pa mi predstavlja tudi precejšen izziv. V prihodnje bi rada še naprej delila svoje plesno znanje in med otroke širila ljubezen do plesa.

Ana Papež
Ana Papež

V plesno šolo sem se vpisala že kot mala punčka, stara sem bila komaj 4 leta. Tam sem dobila veliko novih prijateljev. Na plesnih produkcijah sem rada gledala starejše plesne pare, ki so nastopali latinsko-ameriške in standardne plese. Želela sem si, da bi tudi jaz plesala tako dobro. Našla sem plesalca in v 5. razredu sem se pridružila športnemu plesu. Bila sem zelo zadržana, vendar sem gibe v paru oboževala. Ko smo se končno znebili navadnih copat in si kupili prave plesne čevlje po meri, sem vsak dan pred treningom vadila korake in komaj čakala na trening. Dobili smo nove trenerje iz Ljubljane. Počutila sem se kot zelo dobra in sposobna plesalka. Dobila sem prvo plesno obleko in začela hoditi na tekmovanja. Na vsako tekmo me je spremljala mami, ki mi je uredila frizuro in me naličila. S plesalcem sva imela tudi individualne ure s trenerjem, katere so mi bile zelo všeč, saj se je trener posvetil samo meni, jaz pa sem se zato lažje odprla. Zelo rada sem imela treninge na katerih smo pilili tehniko, težje pa sem pokazala mimiko. Nikoli se nisem želela izpostavljati, vendar če hočeš biti najboljši, se moraš. Na treninge sem zelo rada hodila, saj je bil to moj drugi dom. Naučila sem se biti bolj samozavestna, trenirala sem spomin in spoznavala svoje pozitivne ter negativne strani. Rasla sem kot človek in se naučila reči da zmorem. Nepozabno izkušnjo sem imela tudi s plesalcem Markom. Trenirala sva vsak dan. Udeleževala sva se tekem v Sloveniji in tudi tujini. Kmalu sem izgubila plesalca. Željna znanja sem se po letu dni pridružila jazz in show dance skupini.

Ples je del mene. V plesu uživam in rada sestavim kakšno novo koreografijo le zase. Svoj poklic vzgojiteljice želim nekoč združiti z mojo ljubeznijo do plesa in učiti plesne gibe najmlajše, da bodo v plesu uživali, kot uživam jaz.

Bojana Cvejić Zagorc
Bojana Cvejić Zagorc

Moja plesna pot se je začela leta 1989, v Novem Sadu. Bila sem sedemletna deklica, ki je spremljala svojo starejšo sestrico na plesnih vajah. Lahko rečem, da je bila to ljubezen na prvi pogled. Navdušena sem bila nad oblekami, bleščicami, gibi, takoj sem začela migati z boki. Že takrat so opazili moj talent, od majhnih nog sem imela posluh in ritem. Moj prvi in edini soplesalec je Bojan Kočić. Neverjetna energija je izžarevala, ko sva plesala skupaj. Veselila sva se vsakega treninga, nastopa in tekmovanja, ples je bil nekaj najpomembnejšega v najinem življenju. Ustvarila sva osebni plesni stil, ki je fuzija latinskih plesov in izraznega plesa. Pričela sva ustvarjati svoje koreografije, zaradi katerih sva bila opažena in sva nato plesala na številnih glasbenih koncertih, vvideo spotih, na otvoritvah galerij…

Leta 2002 sem se vpisala na Visoko šolo za izobraževanje vzgojiteljev in se odločila, da bom naredila premor v plesu. Seveda, premor je bil kratek. Med študijem sem spoznala svoje poslanstvo. Združila sem svoja dva najmočnejša dela sebstva v eno – vzgojiteljski poklic in plesni talent. Želela sem plesati vse, izkusiti vsa gibanja, vstopiti v življenje vsakega plesa… Spoznavala sem različne tehnike in moj gibalni leksikon je zelo obširen (klasični ples, jazz balet, ritmična gimnastika, hip – hop, breake dance…). Najbrž me odlikuje tudi izredna domišljija, ki me ponese tja, kjer še nisem bila. Zaradi svojega vzgojiteljskega poklica sem ohranila svojega notranjega otroka, ki me vedno spodbuja, da domišljija nima meja. Sem ustanoviteljica Plesnega kluba Pink Panter Srbija, ki je po moji preselitvi v Slovenijo nadaljeval z delom pod imenom Plesna šola Jump. V plesni šoli sem poučevala hip – hop, street dance, latino show dance. Imeli smo zelo opažene nastope in uspehe tako v Srbiji, kot tudi v tujini.

Leta 2011 me je pripeljala ljubezen v Novo mesto. Novo okolje in tuji jezik nista bili oviri in že takoj sem začela delati na Društvu za razvijanje prostovljnega dela Novo mesto, kot strokovna delavka in učiteljica plesa. Otroci so se udeležili številnih prireditev, ki jih je organizirala občina Novo mesto, na Plesnih miniaturah 2012 so osvojili 4. mesto. Udeležila sem se različnih plesnih, gibalnih in glasbenih izobraževanj: Gibanica – slovenska plesna platforma 2012, Izobraževanje na Pedagoški fakulteti, Ustvarjalni gib kot učni pristop.

Februarja 2014 sem dobila službo v vrtcu. S svojo skupino sem pripravila mjuzikal Na zeleni trati, ki je dobil zelo dobre kritike. Leta 2015 se je pričelo moje sodelovanje z dekliškim pevskim zborom Deorine iz Kočevja. Na plesnih vajah urimo ustvarjalni gib, gib na odru in pripravljamo koreografije. Glasbeno – scenski projekt Nostalgija vinila je bil uprizorjen v mesecu maju 2016, v Šeškovem domu, Kočevje in v KC Janeza Trdine, Novo mesto ter na Ribniških grajskih večerih v Ribnici. Trenutno v popoldanskem času vodim tudi glasbeni vrtec in plesno delavnico v Glasbeni šoli Lipičnik.

S Plesnim klubom Novo mesto sem prvič sodelovala lani, ko sem nadomeščala Stašo Berkopec na plesnih delavnicah po enotah vrtca Pedenjped. Vesela sem novega sodelovanja in priložnosti, da svoje znanje in petnajstletne izkušnje v poučevanju plesa prenesem na nove, bodoče plesalce. Sem pedagog in pri tem hkrati ustvarjalec, ustvarjam vsako uro posebej in sproti. Vsaka ura je unikatno delo, ker v plesu ni meja, v plesu sem lahko vse.